
Izraelski torkov napad na katarsko prestolnico, v katerem so bili ubiti pripadniki Hamasa, je pretresel regijo in načel zaupanje v ameriška varnostna jamstva. Države, ki so desetletja stavile na partnerstvo z ZDA, se zdaj sprašujejo, ali jih Washington sploh še lahko zaščiti, v analizi piše CNN.
Katar je verjetno še pred kratkim verjel, da je varen pred izraelskimi napadi. Majhna zalivska država, tesna zaveznica ZDA, je pred komaj štirimi meseci gostila ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razgrnili so rdeče preproge, podpisali milijardne posle, Doha pa mu je celo predala kontroverzno predsedniško letalo, poroča CNN.
Kot posrednik v prizadevanjih za konec vojne v Gazi je katarski premier, šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Tani, v ponedeljek sedel za mizo z glavnim pogajalcem Hamasa Halilom al Hajo. Cilj je bil spodbuditi sprejetje ameriškega predloga o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev. Hamas naj bi odgovor podal naslednji dan – a le nekaj ur pred načrtovanim srečanjem so izraelska letala bombardirala stanovanjsko zgradbo v Dohi. V napadu je umrlo pet članov Hamasa in en katarski varnostnik.
V katarski prestolnici je po napadu občutiti šok in občutek izdaje. Premier Al Tani, sicer znan po diplomatski zadržanosti, je tokrat uporabil ostre besede. V intervjuju za CNN je dejanje označil kot "državni terorizem" in zatrdil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu "ubil vsako upanje za rešitev talcev" in uničil "vsako možnost za mir". Dodal je tudi, da mora biti izraelski voditelj "priveden pred roko pravice", saj naj bi kršil "vse mednarodne zakone", v analizi navaja CNN.

Katar, ki z Izraelom nima diplomatskih odnosov, je doslej v svojo prestolnico vabil izraelske delegacije za posredne pogovore s Hamasom – prizadevanje, ki ga je pohvalil tudi predsednik Trump. "Doha je skupaj z nami pogumno tvegala, da bi posredovala za mir," je dejal.
Katar je že junija letos plačal visoko ceno kot ameriška zaveznica, ko je Iran napadel oporišče Al Udeid – največjo ameriško bazo v regiji. Teheran je napad utemeljil kot povračilo za ameriške napade na iranske jedrske objekte. Doha je sicer dogodek ostro obsodila, a se ni odzvala z nadaljnjimi ukrepi, piše CNN.
Premislek o zavezništvu z Ameriko
Sporočilo torkovega napada sega daleč onkraj katarskih meja. Države po vsem Perzijskem zalivu, ki so desetletja tesno sodelovale z ZDA – tako politično kot finančno – se zdaj sprašujejo, ali so bile obljubljene koristi sploh resnične.
Ameriška varnostna jamstva so bila vedno tiho vgrajena v razne sporazume in memorandume. Ob Trumpovem obisku maja so Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati podpisali dogovore v vrednosti kar 3 bilijone dolarjev – svojo stran dogovora so izpolnili, navaja CNN.
"Mislim, da se te države zdaj sprašujejo, kaj sploh lahko storijo, da bi preprečile prihodnje napade," je dejal H. A. Hellyer iz Carnegiejevega centra za mednarodni mir. "A tudi, v kakšno varnostno arhitekturo morajo začeti vlagati, namesto da bi se zanašale na partnerja, ki jih ni uspel zaščititi – niti pred enim od lastnih zaveznikov."

Zaupanje med ZDA in zalivskimi partnerji je močno načeto. Koliko, bo odvisno predvsem od tega, kako bo predsednik Trump v prihodnjih dneh nagovoril zaveznike in kakšna sporočila bo poslal Izraelu. Širše gledano pa se zastavlja vprašanje, kakšen učinek bo imel ta incident na prihodnja posredniška prizadevanja, piše CNN.
Čeprav Katar uradno še ni opustil vloge posrednika v Gazi, so pogovori zdaj v najboljšem primeru v negotovosti, v najslabšem pa so se znašli v pepelu zadnjega izraelskega poskusa atentata.
"To je tveganje, ki ga večina držav v regiji ni pripravljena sprejeti v zameno za vlogo posrednika," je opozoril Hasan Alhasan iz Mednarodnega inštituta za strateške študije.
Katar in Egipt sta že dolgo ključna posrednika med Izraelom in Hamasom, Oman je omogočal pogovore med Iranom in ZDA ter posredoval med ZDA in hutijevci, Združeni arabski emirati so igrali vlogo pri izmenjavah zapornikov med Rusijo in Ukrajino, Savdska Arabija pa si prizadeva postati prizorišče za mirovna pogajanja v različnih konfliktih.
Voditelji vseh teh držav zdaj pozorno spremljajo Trumpov odziv – ob dogodku, ki vse bolj kaže na ameriško nemoč na Bližnjem vzhodu. Prepričanje, da Izrael zavestno spodkopava mirovna pogajanja, pa je s torkovimi napadi dobilo še eno potrditev, v analizi ugotavlja CNN.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje